... ... Kaj so obvezne sestavine prošnje za opravljanje obvezne prakse Spremno pismo-uvod Kaj predstavlja spremno pismo in njegova oblika ter njegov pomen Sestava in vsebina spremnega pisma Glava spremnega pisma Ustavna človekova pravica do bivališča Ustavnopravni in etični vidik pravice do dostojne smrti v nemškem in slovenskem pravnem redu Prednosti in slabosti spletne prijave na oglas za praktično usposabljanje ali delovna mesta Višina mesečne nagrade študentom za obvezno praktično delo s 24.02.2026 Zavarovanje študenta v okviru obvezne prakse v letu 2026 Uvod v spremnem pismu s primeri Ureditev prehrane med delom od marca 2026
This website uses cookies to ensure you get the best experience on our website.
Obdavčitev zamudnih obresti zaradi neizplačanega dohodka
header01-1
Obdavčitev zamudnih obresti zaradi neizplačanega dohodka

Avtor: Danijel Esih

ZDoh-2 določa naslednje v 37. členu, ki določa dohodek iz delovnega razmerja:

»(1) Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti: 

1. plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije, 

2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč, 

3. povračilo stroškov v zvezi z delom, 

4. boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana, 

5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki, 

6. prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve, 

7. prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve, vključno s plačili za delno plačilo za izgubljen dohodek po posebnih predpisih, 

8. nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost, 9. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja. 

(2) Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi: 

1. dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja, 

2. dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo, 

3. dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta, 

4. dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov, 

5. dohodek, prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, 

6. nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju, 

7. plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je primeroma sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, 

8. pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb.«

Na podlagi šeste točke prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 je urejeno naslednje glede vključitve v dohodek iz delovnega razmerja, da se vključijo prejemki, prejeti zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve. Prav tako so vključena plačila za delno plačilo za izgubljen dohodek po posebnih predpisih. Kakor dohodek iz delovnega razmerja se prav tako obravnavajo zamudne obresti zaradi nepravočasnega oz. naknadnega izplačanega dohodka iz delovnega razmerja.

ZDoh-2 določa v 30. členu druge dohodke v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki in ta določa naslednje:

»Dohodnine se ne plača od: 

1. zamudnih obresti, izplačanih na podlagi sodne ali upravne odločbe. Za zamudne obresti po tej točki se štejejo tudi zamudne obresti, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave ali poravnave v upravnem postopku, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, pod pogojem, da ne presegajo zneska zamudnih obresti, ki bi jih v podobnem primeru določilo sodišče oziroma upravni organ; 

2. povračil stroškov sodnega ali upravnega postopka, ki jih je fizični osebi dolžna plačati druga oseba na podlagi sodne ali upravne odločbe oziroma sklepa. Za povračila stroškov po tej točki se štejejo tudi povračila stroškov za pravne storitve, utemeljeno potrebne za sklenitev sodne ali izvensodne poravnave ali poravnave v upravnem postopku, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, pod pogojem, da so stroški dokumentirani z računom in specifikacijo opravljenih storitev in da ne presegajo zneskov iz odvetniške tarife, ki jo določa Odvetniška zbornica Slovenije; 

3. brezplačne pravne pomoči, prejete po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, po drugem posebnem zakonu ali po pravilih mednarodnega sodišča ali arbitraže pod pogoji, ki so primerljivi s pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč.«

ZDoh-2 ureja v prvem odstavku glede drugih dohodkov v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki naslednje, torej, da se v plačilo dohodnine oprostijo vplačila zamudne obresti, ki so izplačane na podlagi sodne ali upravne odločbe. Prav tako se upoštevajo zamudne obresti, ki so izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave ali poravnave v upravnem postopku, ki niso sklenjene zaradi prikritja pravega namena strank, pod posebnim pogojem, da ne presežejo zneska zamudnih obresti, ki jih določa sodišče oz. upravni organi v podobnih zadevah. Zapisano se nanaša na dohodke, izplačane na podlagi sodne ali upravne odločbe in ne velja za dohodke izplačane brez zapisane podlago (sodna ali upravna odločba). Tudi če se nanašajo na pretekla leta.