Avtor: Danijel Esih
EU s pomočjo instrumenta Next Generation EU želi spodbujati evropsko gospodarstvo, krepiti odpornost družb in podpreti številne projekte. Z zapisanim instrumentom želi omogočiti naložbe v zdravstveno varstvo, izobraževanje ter vzpodbuditi spretnosti pri državljanih v državah EU glede izkoriščanja novih priložnosti na tehnoloških področjih.
Instrument Next Generation EU nudi posojila in nepovratna sredstva s pomočjo katerih države EU preko mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) omogoča naložbe v naslednja področja:
1. Zeleni prehod:
Evropski zeleni dogovor zajema evropsko strategijo, kako doseči podnebno nevtralnost do leta 2025, v kateri s pomočjo mehanizma RRF prihaja do vključevana podnebnih ukrepov in okoljske trajnosti. Ukrepi, ki so podprti s pomočjo mehanizma RRF prispevajo k zelenemu prehodu. Države članice EU so sprejele predloge reform v zelene tehnologije in vključile vrsto ukrepov:
• trajna mobilnost
• energetska učinkovitost,
• obnovljivi viri energije
• prilagoditev podnebnim spremembam
• krožno gospodarstvo in biotske spremembe
Uvaja prispevek v višini 37% skupnih sredstev iz lastnega načrta za okrevanje in odpornost vsake države članice EU.
2. Digitalna preobrazba:
Reforme z naložbami v digitalne tehnologije, infrastrukture in procese so bistvenega pomena za stabilen razvoj ter inovativen napredek v EU. Mehanizem RRF zajema:
• reforme in naložbe s pomočjo katerih spodbuja širjenje mrež zelo visoke velikosti
• digitalizacijo javnih storitev in vladnih procesov
• digitalizacijo podjetij in naprednih veščin
• ukrepe, ki podpirajo raziskave in razvoj na področju digitalizacije ter uvajanju naprednih tehnologij
Pojavlja se zahteva po prispevku v steber digitalne transformacije. Ta znaša vsaj 20% skupne dodelitve načrta za okrevanje države članice EU in odpornost ukrepom, ki so namenjeni ter prispevajo k digitalni preobrazbi ali reševanju izzivov.
3. Socialna in teritorialna kohezija
Mehanizem RRF je postavil enega od ključnih ciljev spodbujati socialno in teritorialno kohezijo ter reševanje na področju socialne problematike zaradi krize COVID-19. Na tak način je EU pričela boj proti revščini in reševanju brezposelnosti. Vzpostavljeni sta bile dve reformi in naložbe s katerimi bo EU v okviru držav članic:
• prispevala k izboljšanju socialne in teritorialne infrastrukture ter storitev, sistemov socialne zaščite in blaginje
• vključitev prikrajšanih skupin
• podpiranje zaposlovanja in razvijanju spretnosti
• ustvarjanje delovnih mest
4. Politike za naslednjo generacijo
Reforme in naložbe na področju otrok in mladine so ključnega pomena s katerimi je zmožno omiliti krizo povzročeno s strani COVID-19. Mehanizem RRF je v tem primeru usmerjenja v:
• izboljšave dostopa do splošnega, poklicnega in višjega izobraževanja
• kakovostno izobraževanje z vključitvijo digitalnih tehnologij, izobraževanju in oskrbi predšolskih otok ter podpori trajnega zaposlovanja mladih
5. Pametna, trajnostna in vključujoča rast
Mehanizem RRF v tem primeru omogoči finančna sredstva za države članice EU, da te izvajajo ambiciozne reforme in naložbe, s pomočjo katerih bo gospodarstvo EU bolj stabilno, konkurenčno ter bo trajno okrevalo. Podpirajo se naslednji ukrepi:
• trajna rast podjetništva, konkurenčnosti, industrializacije in re investiranja
• prenova stavb
• izboljšave poslovnega okolja EU gospodarstva
• spodbujanje raziskav
• razvoja in inovacij
• podpiranje mednarodnih podjetij
6. Zdravje ter gospodarska, socialna in institucionalna odpornost
Zadnje področje mehanizma RRF ima poudarek na povečanju pripravljenosti na krize COVID-19 in sposobnost hitrega odziva le-teh. Torej gre za sklop reform in naložb v zdravje. Izpeljale se bodo investicije v ekonomsko, socialno in institucionalno povečanje pripravljenosti in sposobnosti odziva na krize. Države članice EU so v okviru načrtov, ki zajemajo reforme in naložbe za izboljšanje stabilnosti, omogočajo dostopnost in dolgoročno oskrbo, vključile ukrepe za digitalizacijo ter boljšo učinkovitost javne uprave in sodnih sistemov.
Drugi del članka se bo osredotočil na temo zdravstva v okviru mehanizma RRF, saj ta omogoča okrepitev in gradnjo trdnega zdravstvenega sistema. Naložbe v zdravstvu bodo znašale 42 milijard evrov, kar bo znašalo 6,2 % skupnih izdatkov mehanizma RRF. Na temo zdravstva v okviru mehanizma RRF bo 96 reform in 205 investicij.
Ključne reforme in investicije bodo na naslednjih treh področjih:
1. Digitalno zdravje in kibernetska varnost
Vzpodbujalo se bo digitalne zdravstvene rešitve:
• elektronske zdravstvene kartoteke
• tele medicina
• e-recepti
• izboljšan dostop do zdravstvenih storitev
• rezultati zdravljenja
Za nemoteno zagotavljanje oskrbe in zaščite informacij o pacientih je potrebna kibernetska varnost v obliki ukrepov. Kibernetska varnost mora omogočiti varno uporabo sistemov upravljanja zdravstvenih podatkov za bolnišnice in ponudnikov zdravstvenih storitev.
2. Nadzor in preprečevanje bolezni
Za zmanjšanje tveganja prihodnjih zdravstvenih kriz bo potrebno okrepiti zmogljivosti držav članic EU. Te bodo morale biti sposobne preprečevati, odkrivati in se biti sposobne odzivati na izbruhe bolezni ter epidemije. Na tak način se bo v prihodnosti zmanjšalo tveganje za prihodnje zdravstvene krize.
Ukrepi vsebujejo naslednje:
• spremljanje in zagotavljanje zdravstvenih linij z zdravili
• širitve zdravstvene infrastrukture
• projekte za raziskave o cepivih in zdravljenju
3. Zaščita duševnega zdravja
Mehanizem RRF bo omogočil izboljšave dostopnosti do večje kakovosti storitev na področju duševnega zdravja in bo izboljšal sisteme duševnega zdravja. Ukrepi, ki bodo omogočili izboljšave so naslednji:
• usposabljanje strokovnjakov za duševno zdravje
• na področju organizacije forenzičnih psihiatričnih služb
• spodbujanje pravic ljudi z duševnim zdravjem
Pomemben del gospodarskega sektorja v Evropski uniji predstavljajo zdravstvene storitve in zaobsegajo 10,4 % BDP, 15,5 % celotnih državnih izdatkov in 8,6 % celotne delovne sile. Za večjo gospodarsko rast in proizvodnjo sta ključna zdravo prebivalstvo in delovna sila. Zaradi tega je Evropska komisija pričela graditi močno Evropsko zdravstveno unijo. Evropska komisija mora skupaj z državami članicami EU pripravljati in se odzivati na zdravstvene krize v smeri zadostnega zagotavljanja medicinskih potrebščin po cenovno ugodnih dostopnih cenah in inoviranja le-teh. Države članice EU morajo sodelovati pri izboljšavah pri preprečevanju, zdravljenju in nadaljnji oskrbi diagnosticirani bolezni raku.
Evropska komisija bo s posebnimi predlogi dosegla pripravljenost na krize in to so:
• z revizijo sklepa o čezmejnih zdravstvenih grožnjah
• sprejetje uredbe o izrednih razmerah za zagotavljanje krizno pomembnih medicinskih protiukrepov
• krepitev mandatov Evropskega centra za nadzor in obvladovanje bolezni
• krepitev Evropske agencije za zdravila
Z Uredbo (EU) 2022/2371 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje, ki je bila sprejeta oktobra 2022, skuša Evropska unija doseči učinkovitejši odziv na resne čezmejne nevarnosti za zdravje (npr. COVID-19) na ravni EU in državah članicah EU. Evropska komisija je leta 2021 ustanovila organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) za zagotavljanje:
• razvoja
• proizvodnje
• javnega naročanja
• zagotovitev razpoložljivih in dostopnih zdravstvenih protiukrepov v EU
Krepitev preventive v zdravstvu se bo zaznala v celovitem urejanju duševnega zdravja. EU se bo lotila še izzivov na področju nenalezljivih in kroničnih bolezni. V okviru nenalezljivih bolezni bodo uvedeni naslednji ukrepi glede zdravljenja bolezni raka:
1. Zeleni prehod:
Evropski zeleni dogovor zajema evropsko strategijo, kako doseči podnebno nevtralnost do leta 2025, v kateri s pomočjo mehanizma RRF prihaja do vključevana podnebnih ukrepov in okoljske trajnosti. Ukrepi, ki so podprti s pomočjo mehanizma RRF prispevajo k zelenemu prehodu. Države članice EU so sprejele predloge reform v zelene tehnologije in vključile vrsto ukrepov:
• trajna mobilnost
• energetska učinkovitost,
• obnovljivi viri energije
• prilagoditev podnebnim spremembam
• krožno gospodarstvo in biotske spremembe
Uvaja prispevek v višini 37% skupnih sredstev iz lastnega načrta za okrevanje in odpornost vsake države članice EU.
2. Digitalna preobrazba:
Reforme z naložbami v digitalne tehnologije, infrastrukture in procese so bistvenega pomena za stabilen razvoj ter inovativen napredek v EU. Mehanizem RRF zajema:
• reforme in naložbe s pomočjo katerih spodbuja širjenje mrež zelo visoke velikosti
• digitalizacijo javnih storitev in vladnih procesov
• digitalizacijo podjetij in naprednih veščin
• ukrepe, ki podpirajo raziskave in razvoj na področju digitalizacije ter uvajanju naprednih tehnologij
Pojavlja se zahteva po prispevku v steber digitalne transformacije. Ta znaša vsaj 20% skupne dodelitve načrta za okrevanje države članice EU in odpornost ukrepom, ki so namenjeni ter prispevajo k digitalni preobrazbi ali reševanju izzivov.
3. Socialna in teritorialna kohezija
Mehanizem RRF je postavil enega od ključnih ciljev spodbujati socialno in teritorialno kohezijo ter reševanje na področju socialne problematike zaradi krize COVID-19. Na tak način je EU pričela boj proti revščini in reševanju brezposelnosti. Vzpostavljeni sta bile dve reformi in naložbe s katerimi bo EU v okviru držav članic:
• prispevala k izboljšanju socialne in teritorialne infrastrukture ter storitev, sistemov socialne zaščite in blaginje
• vključitev prikrajšanih skupin
• podpiranje zaposlovanja in razvijanju spretnosti
• ustvarjanje delovnih mest
4. Politike za naslednjo generacijo
Reforme in naložbe na področju otrok in mladine so ključnega pomena s katerimi je zmožno omiliti krizo povzročeno s strani COVID-19. Mehanizem RRF je v tem primeru usmerjenja v:
• izboljšave dostopa do splošnega, poklicnega in višjega izobraževanja
• kakovostno izobraževanje z vključitvijo digitalnih tehnologij, izobraževanju in oskrbi predšolskih otok ter podpori trajnega zaposlovanja mladih
5. Pametna, trajnostna in vključujoča rast
Mehanizem RRF v tem primeru omogoči finančna sredstva za države članice EU, da te izvajajo ambiciozne reforme in naložbe, s pomočjo katerih bo gospodarstvo EU bolj stabilno, konkurenčno ter bo trajno okrevalo. Podpirajo se naslednji ukrepi:
• trajna rast podjetništva, konkurenčnosti, industrializacije in re investiranja
• prenova stavb
• izboljšave poslovnega okolja EU gospodarstva
• spodbujanje raziskav
• razvoja in inovacij
• podpiranje mednarodnih podjetij
6. Zdravje ter gospodarska, socialna in institucionalna odpornost
Zadnje področje mehanizma RRF ima poudarek na povečanju pripravljenosti na krize COVID-19 in sposobnost hitrega odziva le-teh. Torej gre za sklop reform in naložb v zdravje. Izpeljale se bodo investicije v ekonomsko, socialno in institucionalno povečanje pripravljenosti in sposobnosti odziva na krize. Države članice EU so v okviru načrtov, ki zajemajo reforme in naložbe za izboljšanje stabilnosti, omogočajo dostopnost in dolgoročno oskrbo, vključile ukrepe za digitalizacijo ter boljšo učinkovitost javne uprave in sodnih sistemov.
Drugi del članka se bo osredotočil na temo zdravstva v okviru mehanizma RRF, saj ta omogoča okrepitev in gradnjo trdnega zdravstvenega sistema. Naložbe v zdravstvu bodo znašale 42 milijard evrov, kar bo znašalo 6,2 % skupnih izdatkov mehanizma RRF. Na temo zdravstva v okviru mehanizma RRF bo 96 reform in 205 investicij.
Ključne reforme in investicije bodo na naslednjih treh področjih:
1. Digitalno zdravje in kibernetska varnost
Vzpodbujalo se bo digitalne zdravstvene rešitve:
• elektronske zdravstvene kartoteke
• tele medicina
• e-recepti
• izboljšan dostop do zdravstvenih storitev
• rezultati zdravljenja
Za nemoteno zagotavljanje oskrbe in zaščite informacij o pacientih je potrebna kibernetska varnost v obliki ukrepov. Kibernetska varnost mora omogočiti varno uporabo sistemov upravljanja zdravstvenih podatkov za bolnišnice in ponudnikov zdravstvenih storitev.
2. Nadzor in preprečevanje bolezni
Za zmanjšanje tveganja prihodnjih zdravstvenih kriz bo potrebno okrepiti zmogljivosti držav članic EU. Te bodo morale biti sposobne preprečevati, odkrivati in se biti sposobne odzivati na izbruhe bolezni ter epidemije. Na tak način se bo v prihodnosti zmanjšalo tveganje za prihodnje zdravstvene krize.
Ukrepi vsebujejo naslednje:
• spremljanje in zagotavljanje zdravstvenih linij z zdravili
• širitve zdravstvene infrastrukture
• projekte za raziskave o cepivih in zdravljenju
3. Zaščita duševnega zdravja
Mehanizem RRF bo omogočil izboljšave dostopnosti do večje kakovosti storitev na področju duševnega zdravja in bo izboljšal sisteme duševnega zdravja. Ukrepi, ki bodo omogočili izboljšave so naslednji:
• usposabljanje strokovnjakov za duševno zdravje
• na področju organizacije forenzičnih psihiatričnih služb
• spodbujanje pravic ljudi z duševnim zdravjem
Pomemben del gospodarskega sektorja v Evropski uniji predstavljajo zdravstvene storitve in zaobsegajo 10,4 % BDP, 15,5 % celotnih državnih izdatkov in 8,6 % celotne delovne sile. Za večjo gospodarsko rast in proizvodnjo sta ključna zdravo prebivalstvo in delovna sila. Zaradi tega je Evropska komisija pričela graditi močno Evropsko zdravstveno unijo. Evropska komisija mora skupaj z državami članicami EU pripravljati in se odzivati na zdravstvene krize v smeri zadostnega zagotavljanja medicinskih potrebščin po cenovno ugodnih dostopnih cenah in inoviranja le-teh. Države članice EU morajo sodelovati pri izboljšavah pri preprečevanju, zdravljenju in nadaljnji oskrbi diagnosticirani bolezni raku.
Evropska komisija bo s posebnimi predlogi dosegla pripravljenost na krize in to so:
• z revizijo sklepa o čezmejnih zdravstvenih grožnjah
• sprejetje uredbe o izrednih razmerah za zagotavljanje krizno pomembnih medicinskih protiukrepov
• krepitev mandatov Evropskega centra za nadzor in obvladovanje bolezni
• krepitev Evropske agencije za zdravila
Z Uredbo (EU) 2022/2371 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje, ki je bila sprejeta oktobra 2022, skuša Evropska unija doseči učinkovitejši odziv na resne čezmejne nevarnosti za zdravje (npr. COVID-19) na ravni EU in državah članicah EU. Evropska komisija je leta 2021 ustanovila organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) za zagotavljanje:
• razvoja
• proizvodnje
• javnega naročanja
• zagotovitev razpoložljivih in dostopnih zdravstvenih protiukrepov v EU
Krepitev preventive v zdravstvu se bo zaznala v celovitem urejanju duševnega zdravja. EU se bo lotila še izzivov na področju nenalezljivih in kroničnih bolezni. V okviru nenalezljivih bolezni bodo uvedeni naslednji ukrepi glede zdravljenja bolezni raka:
• preprečevanje
• zgodnje odkrivanje
• diagnosticiranje in zdravljenje
• kakovost življenja rakavih bolnikov tistih, ki so preživeli bolezen raka
Predloga glede celovitega zdravljenja duševnega zdravja sta:
• različne vrste politik
• pobude v različnih sektorjih za izboljšanje duševnega zdravja
Glavne pobude se nanašajo na glavne povzročitelje bolezni (npr. tobak, droge, alkohol, podnebne spremembe) za preprečevanje bolezni in varovanje zdravja. Omenjeno bodo skušali doseči z varovanjem zdravja v okviru celovitega pristopa v vseh skupinah bolezni. Evropska komisija je, leta 2024, sprejela priporočila o raku, ki ga je možno preprečiti s cepljenjem in ga povzročajo humani papiloma virusi in virus hepatitisa B. Prav tako je sprejela priporočila o okolju brez dima in aerosolov.
Protimikrobna odpornost (AMR) predstavlja veliko zdravstveno grožnjo, ki povzroči 35.000 smrtnih žrtev in stroške v višini 11 milijard EUR na leto v Evropski uniji in v Evropskem gospodarskem prostoru. Evropska komisija bo še naprej podpirala države članice EU pri:
• krepitvah nacionalnih akcijskih načrtov za protimikrobno odpornost
• izboljšavah nadzora
• nadgradnjah ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb
• spodbujanju razumne uporabe antimikrobnih sredstev
• ozaveščanju prebivalcev
Evropska unija je sprejela farmacevtsko strategijo, novembra 2020, in zagotovila:
• pacientom nova in cenovno ugodna zdravila
• zmožnost kreiranja inovacij
• podporo konkurenčnosti Evropske unije
• obstojnost farmacevtske industrije v Evropski uniji
Farmacevtska strategija zajema:
• spremembe zakonov na področju farmacije
• vključitev inovativnih izdelkov
• razvoj na področju znanosti
• preoblikovanje tehnologij
Pomisleki se pojavljajo v okviru strategije glede dobavljivosti farmacevtskih sestavin in zdravil. Težava se je pojavila v okviru pandemije COVID-19. Evropski parlament je v letu 2024 sprejel predlog o vzpostavitvi evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora (EHDS), ki bi omogočil:
• evropsko izmenjavo podatkov
• različne podpore digitalnih zdravstvenih storitev in raziskave inovativnih preprečevalnih postopkov glede zdravstvenih kriz
• diagnoze in zdravljenje bolezni pri bolnikih
• zdravila, medicinske pripomočke in izdajo zdravstvenih rezultatov v okviru zdravljenja
Mehanizem za okrevanje in odpornost bo državam članicam EU omogočil večjo sposobnost za prenašanje in stabilnosti zdravstvenih sistemov, ki bodo odpornejši na zdravstvene krize.
Države članice EU bodo izvedle veliko naložb v zdravstvo. V načrtu so naložbe v gradnjo in obnovo zdravstvenih ustanov. Zraven naložb v infrastrukturo so predvidene naložbe v medicinske pripomočke za diagnoze in zdravljenje bolnikov z rakom. Naslednja vrsta naložb je namenjena za primarno zdravstveno varstvo na podeželju in odprtje novih ambulant primarnega zdravstvenega varstva na območjih, ki so prikrajšana. Uvedle se bodo mobilne lekarne in krepila vloga splošnih zdravnikov v primarnem zdravstvu.
Program reform, ki jih bodo sprejele in izvajale države članice EU, bodo dopolnile naložbe v sektorju zdravstvenega varstva. Program zajema naslednje reforme:
• krepitev trdnosti sektorja na negativne preizkušnje
• povečanje dostopnih, povezanih zdravstvenih storitev visoke kakovosti
• preureditev zdravstvenih sistemov za večje prenašanje zmogljivosti
• na višji kakovosti upravljanja zdravstvenih sistemov, da se poveča permanentnost zdravstvenih storitev
• uresničitev obstoja mehanizmov za pridobivanje in ob držanje zdravstvenega kadra v določeni regiji
• primerno gospodarjenje z javnimi zdravstvenimi skladi in investicijskimi skladi za zdravje
Načrtovano je sprejetje nacionalnih programov v državah članicah EU glede javnega zdravja na področju primarne, sekundarne in terciarne preventive (presejalni pregledi, psihosocialna integracija, paliativna oskrba).
• vključitev inovativnih izdelkov
• razvoj na področju znanosti
• preoblikovanje tehnologij
Pomisleki se pojavljajo v okviru strategije glede dobavljivosti farmacevtskih sestavin in zdravil. Težava se je pojavila v okviru pandemije COVID-19. Evropski parlament je v letu 2024 sprejel predlog o vzpostavitvi evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora (EHDS), ki bi omogočil:
• evropsko izmenjavo podatkov
• različne podpore digitalnih zdravstvenih storitev in raziskave inovativnih preprečevalnih postopkov glede zdravstvenih kriz
• diagnoze in zdravljenje bolezni pri bolnikih
• zdravila, medicinske pripomočke in izdajo zdravstvenih rezultatov v okviru zdravljenja
Mehanizem za okrevanje in odpornost bo državam članicam EU omogočil večjo sposobnost za prenašanje in stabilnosti zdravstvenih sistemov, ki bodo odpornejši na zdravstvene krize.
Države članice EU bodo izvedle veliko naložb v zdravstvo. V načrtu so naložbe v gradnjo in obnovo zdravstvenih ustanov. Zraven naložb v infrastrukturo so predvidene naložbe v medicinske pripomočke za diagnoze in zdravljenje bolnikov z rakom. Naslednja vrsta naložb je namenjena za primarno zdravstveno varstvo na podeželju in odprtje novih ambulant primarnega zdravstvenega varstva na območjih, ki so prikrajšana. Uvedle se bodo mobilne lekarne in krepila vloga splošnih zdravnikov v primarnem zdravstvu.
Program reform, ki jih bodo sprejele in izvajale države članice EU, bodo dopolnile naložbe v sektorju zdravstvenega varstva. Program zajema naslednje reforme:
• krepitev trdnosti sektorja na negativne preizkušnje
• povečanje dostopnih, povezanih zdravstvenih storitev visoke kakovosti
• preureditev zdravstvenih sistemov za večje prenašanje zmogljivosti
• na višji kakovosti upravljanja zdravstvenih sistemov, da se poveča permanentnost zdravstvenih storitev
• uresničitev obstoja mehanizmov za pridobivanje in ob držanje zdravstvenega kadra v določeni regiji
• primerno gospodarjenje z javnimi zdravstvenimi skladi in investicijskimi skladi za zdravje
Načrtovano je sprejetje nacionalnih programov v državah članicah EU glede javnega zdravja na področju primarne, sekundarne in terciarne preventive (presejalni pregledi, psihosocialna integracija, paliativna oskrba).
Vir:https://next-generation-eu.europa.eu/index_en
https://next-generation-eu.europa.eu/index_en