... ... Kaj so obvezne sestavine prošnje za opravljanje obvezne prakse Spremno pismo-uvod Kaj predstavlja spremno pismo in njegova oblika ter njegov pomen Sestava in vsebina spremnega pisma Glava spremnega pisma Ustavna človekova pravica do bivališča Ustavnopravni in etični vidik pravice do dostojne smrti v nemškem in slovenskem pravnem redu Prednosti in slabosti spletne prijave na oglas za praktično usposabljanje ali delovna mesta Višina mesečne nagrade študentom za obvezno praktično delo s 24.02.2026 Zavarovanje študenta v okviru obvezne prakse v letu 2026 Uvod v spremnem pismu s primeri Ureditev prehrane med delom od marca 2026
This website uses cookies to ensure you get the best experience on our website.
Povračilo stroškov glede prevoza na delo in z dela od julija do decembra 2025
header01-1
Povračilo stroškov glede prevoza na delo in z dela od julija do decembra 2025


Avtor: Danijel Esih

Prišlo je do spremembe 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki določa pogoje in višino na podlagi katerih se povračilo stroškov glede prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo. S spremembo uredbe se je spremenil znesek do katerega se povračilo stroškov ne všteva v davčno osnovo. Ta znaša sedaj 0,21 evra za vsak polni kilometer na razdalji med običajnim bivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu. To velja samo v primeru, da je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od običajnega prebivališča zaposlenega. Pravice in obveznosti glede prevoza na delo in z dela so določene v ZDR-1 in uredbah ter kolektivnih pogodbah oz. v pogodbi o zaposlitvi med delodajalcem in zaposlenim.

Drugi odstavek 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa:


»Če je znesek, izračunan po prejšnjem odstavku za posamezni mesec nižji od 140,00 eurov, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja pod pogoji iz prejšnjega odstavka ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 140 eurov mesečno.«

Gre za znesek na mesečni ravni, ne glede na število dni prisotnosti na delu oz. se upoštevata dva pogoja v primeru, da gre za znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo. Ta pogoja sta: 

• delavec mora biti prisoten na delu vsaj en dan v mesecu in 
• da je bivališče zaposlenega oddaljeno vsaj en kilometer od mesta opravljanja dela.

Kadar je znesek za prevoz na delo in z dela višji od 140,00 evrov se za znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, kar določa prvi odstavek Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, upošteva 0,21 evra za vsak polni prevožen kilometer ter razdaljo med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. Kar velja za vsaj en dan prisotnosti na delu v primeru, da je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od običajnega prebivališča zaposlenega.

Četrti odstavek 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja uporablja dikcijo »najkrajše običajne cestne povezave«, kar pomeni, da je pomembna dolžina kilometrine v kilometrih. Prevožen čas, ki bi ga zaposlen potreboval, da bi prevozil razdaljo med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela se ne upošteva. Pri določanju neobdavčenega zneska kilometrine se upošteva prevožena kilometrina po lokalnih in magistralnih cestah. Ne upoštevajo pa se prevožene zapuščene gozdne poti tudi v primeru, da so le-te krajše.

Kadar uporablja zaposleni službeno vozilo v zasebne namene in delodajalec zagotovi uporabo goriva se povračilo stroškov všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Torej definicije »mesto opravljanja dela«, »običajno prebivališče« in »drugo prebivališče« so določene v tretjem odstavku 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, in ta določa naslednje:


»Mesto opravljanja dela po tej uredbi je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati. 

Običajno prebivališče po tej uredbi je prebivališče delojemalca, ki je najbližje mestu opravljanja dela. 

Drugo prebivališče delojemalca je običajno prebivališče po tej uredbi le, če se delojemalec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljanja dela.«


Kadar je običajno prebivališče zaposlenega od mesta opravljanja oddaljeno manj kot kilometer, se povračilo stroškov prevoza za zaposlenega na delo ali z dela v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. V tem primeru je vseeno, če gre za stalno ali začasno prebivališče. Pomembno je to, da je prebivališče najbližje do mestu opravljanja dela. Kriterij, na podlagi katerega se ugotavlja katero prebivališče je najbližje mestu opravljanja dela, predstavlja prevožena kilometrina na cestnih povezavah. Način ugotavljanja in preverjanja kilometrov določa delojemalec v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Za določitev kilometrine so na razpolago različni razpoložljivi viri (npr. internetne objave). Zapisana ureditev velja prav tako za zaposlene, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja v tujini.

Viri: 

- FURS (2025) 
- Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21, 114/21, 87/22, 113/22 in 162/22